Stiskanje in škripanje zob

Bruksizem je oralna parafunkcijska aktivnost okarakterizirana s pretiranim, nezavednim stiskanjem in škripanjem zob. Pacient pri takšni motnji drsi s spodnjimi zobmi po zgornjih ter jih nepovratno poškoduje.

Pojava bruksizma je pogosta in po raziskavah zajema 8-31% populacije. Na začetku lahko povzroča minimalne simptome, osebe pa se dolgo niti ne zavedajo težave.

Glavni simptomi so atricija (obraba žvečnih površin zoba), frakture zoba, preobčutljivost zoba na dražljaje zaradi izgube sklenine in eksponiranosti dentina, glavoboli, bolečina in klikanje temporomandibularnega sklepa, bolečina v žvečnih mišicah, trizmus (nezmožno popolno odprtje ust).

Dva tipa bruksizma

Obstajata dva tipa bruksizma: bruksizem, ki se pojavlja podnevi, ko je oseba budna, in bruksizem, ki se pojavlja ponoči (v snu). Nočni bruksizem večinoma opazijo partnerji v času spanja, saj se oseba tega ne zaveda. Pri nočnem bruksizmu so najintenzivnejše tegobe pri zbujanju – bolečine v žvečnih mišicah in čeljustnem sklepu, medtem ko se pri dnevnem bruksizmu simptomi krepijo tekom dneva.

Nekoč se je menilo, da je osnovni vzrok bruksizma neusklajenost zobnih lokov zgornje in spodnje čeljusti, toda najnovejše raziskave potrjujejo, da so osnovni vzroki psihološka stanja kot so stres, anksioznost in napetost. Pri kliničnem pregledu lahko zdravnik dentalne medicine opazi znake bruksizma: abradirana (obrabljena) žvečna ploskev zoba ob pozitivni amnezi bolečin na področju obraza in čeljusti. Terapija bruksizma je dolgotrajna in kompleksna, sestoji se od terapije mentalnega stresa in zdravljenja posledic bruksizma na orofacialni sistem.

Zdravilna sredstva

STOMATOLOŠKA TERAPIJA: vključuje prilagoditev ugriza, opornico (nočno zaščito), farmakoterapevtike in fizikalno terapijo.

PSIHOLOŠKA TERAPIJA: njena naloga je nadzor in odprava stresnega stanja kot možnega vzroka – skupna psihoterapija, hipnoza, sprememba življenjskega stila in dela.

Najpogostejše terapijsko sredstvo so opornice (stabilizacijske), ki ustavljajo daljno obrabo zobnega tkiva in ščitijo obrabo zob ter zmanjšujejo bolečino v mišicah. Za vsakega pacienta se izdela individualna opornica na temelju vzetega odtisa, izdelujejo pa se iz čvrstega materiala (akrilata) debelosti 2 mm, ki prekriva vse zobe zgornje čeljusti. Opornica se nosi med spanjem, in sicer daljše časovno obdobje.

Enkrat obrabljeno zobno tkivo se ne more vrniti v prvotno stanje, zato je pri močnejši obrabljenosti potrebno pristopiti k protetični terapiji, pred katero je pogosto potrebna endodontska terapija (zdravljenje zoba zaradi posledične preobčutljivosti). Po protetični sanaciji je potrebno nadaljevanje terapije z opornicami, ki ščitijo protetično delo in zobe od nadaljnje obrabe in stabilizirajo razmerja v čeljustnem (temporomandibuarnom) sklepu.

V prikazanem primeru je pri pacientu zaradi obrabljenosti zobne sklenine zaradi bruksizma prišlo do zmanjšanja višine ugriza, ki je rekonstrukturirana s protetičnim delom. Zobem smo s kronami povrnili funkcijo in estetiko in jih zaščitili od nadaljnje obrabe.

Originalne slike našega pacienta pred in po posegu.

Marko Radmilović, dr.med.dent.

NAZAJ NA BLOG