Pomembna navodila za srčne bolnike, ki potrebujejo oskrbo zdravnika dentalne medicine!

Dajanje anestetika, pa tudi sam neboleč stomatološki poseg kot vzrok stresa lahko srčnemu bolniku izzovejo neželene srčne komplikacije, zato je pomembno seznaniti zdravnika dentalne medicine z obstoječo diagnozo srca. Osebe, ki v mirovanju in/ali ob naporu in pod stresom občutijo slabost, bolečine v predelu srca in razbijanje srca, morajo vsekakor najprej zdraviti osnovno bolezen. Zdravnik dentalne medicine lahko zdravi le kontroliranega srčnega pacienta.

Pred odhodom k zdravniku dentalne medicine bi morali:

  • vzeti zdravilo, če redno jemljete zdravila za srce, ki vam jih je predpisal vaš zdravnik osnovne bolezni
  • izmeriti krvni pritisk
  • pacienti z diagnozo angine pectoris morajo s seboj vzeti zdravilo
  • pacienti z diagnozo aritmije morajo seznaniti zdravnika dentalne medicine o vrsti aritmije, ki jo imajo
  • če ste pretrpeli infarkt miokarda (srčni napad,) morate seznaniti zdravnika dentalne medicine, koliko časa je minilo od tedaj

Nekatera srčna stanja zahtevajo jemanje antibiotika pred določenim stomatološkim posegom (kirurški posegi, posegi, ki povzročijo krvavitve zobnega mesa). Zato se morate pri svojem kardiologu pozanimati, ali spadate v to skupino pacientov, zdravnika dentalne medicine pa seznaniti s svojo diagnozo.

Pomembna navodila za starše in paciente s prirojeno srčno napako!

Preventivni ukrepi lahko preprečijo razvoj kariesa, vnetja zobnega mesa, parodontitisa in potrebo po protetičnih nadomestkih (krone, mostički…) v kasnejši starosti ter imajo poseben pomen pri otrocih s srčno napako.

  1. DOBRA USTNA HIGIENA je pri teh pacientih neprecenljivo pomembna. Visok nivo bakterij v ustih polnih oblog povzroča vnetje zobnega mesa. Tedaj lahko tudi minimalna mehanična travma, npr. ščetkanje zob, pripelje do bakterijskega endokarditisa. Vnetje zobnega mesa se mora preprečiti z odstranjevanjem oblog s pravilno in redno ustno higieno. Zobje se ščetkajo po vsakem obroku z mehko ščetko. Zobna nitka se mora uporabiti takrat, ko se 2 zoba tesno stikata.
  2. PREHRANA: Otrok lahko je vso hrano, toda potrebno je imeti v mislih, da je hrana, ki se ne lepi za zobe, boljša izbira od tiste, ki se lepi (smokiji, slane palčke). Sladkarije lahko jé v sklopu obroka, po katerem mora umiti zobe. Med obroki ni priporočljivo jesti sladko, oziroma če se vzame še kakšen obrok, se morajo zobje po njemu ponovno umiti. Sladke sokove lahko pije v sklopu obroka, medtem ko je med obroki bolje konzumirati vodo ali mleko.
  3. PASTE BOGATE S KALCIJEM IN FOSFATOM: pasta te sestave preprečuje in zaustavlja razvoj kariesa. Uporablja se zvečer po rednem pranju zob kot premaz za zobe, ki se ne izpira. Tanek sloj paste bogate s kalcijem in fosfatom omogoča nadomeščanje izgubljenih mineralov iz sklenine tekom sna. Pri uporabi takšnih past je pomembno vedeti, ali vsebuje flor. Najbolje je uporabljati paste brez flora in tako izključiti tveganje od prekomernega vnosa flora.

Ivana Mašek, dr. med. dent., specialist endodontije